Hattrick Didiera Drogbaja, ponoven Lampardov gol, veličastna domača zmaga in Chelsea je ponovno na vrhu prvenstvene razpredelnice. Ne, to ni povzetek zadnje tekme lanske sezone, ampak na srečo prve tekme te sezone. Slabih 6 minut prvenstvenih tekem se je igralo, od zadnjega gola proti Wiganu lani na Bridgu, do zadetka Florenta Maloudaja proti WBA.

Popoldne se je začelo z dobrimi novicami. Lampard je kljub rahli poškodbi, ki jo je staknil pri igranju za reprezentanco, začel tekmo, prav tako kot Alex in Cech, ki sta bila ravno tako vprašljiva. Kalou je naredil prostor za Drogbaja, ki je tokrat začel srečanje, kar je tudi pomenilo, da se Anelka seli na desno stran napada, Ferreira pa je dobil prednost pred Ivanovičem. Pred začetkom srečanja smo doživeli pričakovani, in popolnoma zasluženi sprejem za Roberta Di Mattea. Prvi strel je pripadel Di Matteovim izbrancem – Morrison je žogo polal visoko prek prečke. Nato je udaril Anelka, zadel okvir, a naravnost v Carsona. To je bilo v 3. minuti. In manj kot 2 minuti kasneje, Carson kljub dvojni obrambi ni mogel preprečiti zadetka Florenta Maloudaja, ki je tudi poskrbel za prosti strel, s katerega se je akcija za zadetek začela. Di Matteove upa, da preživijo začetni udar, je spral dež, ki je začel padati že na začetku srečanja. Po prostem strelu Drogbaja in slabem posredovanju Carsona, se je ta nekoli oddolžil, ko je instiktivno obranil strel Miklu, a žoga je piršla do Maloudaja, ki je 2 metra od golove črte imel nezgrešljivo priložnost. In jo mojstrsko izkoristil.

Cole, vedno prisoten tudi v napadu je imel svojo priložnost, a je žogo poslal prek vrat, hmalu potem ko je Cech obranil nevaren strel Dorranu. Bednar je sicer nato v 18 minuti zadel, a je bil napadalec Baggiesov v prepovedanem položaju. Nato je Cole še dokazal da ni uspešen le v napadalnih nalogah, ampak tudi, kot se za branilca spodobi, v obrambnih. Uspešno je prekinil protinapad Bednerja. Nato je tekma postala 4 minutni šov Florenta Maloudaja. Najprej je po prekrasni akciji zadel okvir vrat, a je bil ob tem v offside-u. Nato je s peto lepo našel Lamparda, ki pa je streljal prek vrat. V naslednji akciji je Drogba padel in bila je priložnost, da tokrat Lampard preizkusi sposobnosti gostujočega vratarja. Ta je pri lovljenju žoge zopet naredil napako, a jo Malouda tokrat ni izkoristil.

Pred nami je težka tekma. Psihično gledano verjetno najtežja v tej sezoni. Na Anfield roadu bo nasprotnik Liverpool. Klub, ki sicer ni v formi, v četrtek so izgubili še zadnjo ulovljivo lovoriko te sezone, Atletico Madrid jih je izločil v polfinalu evropske lige. S porazom oz. remijem ne izgubimo le 100% izkupička proti ekipam t.i. velike 4, ampak po vsej verjetnosti izgubimo tudi naslov. Tako, da je nujno. Liverpool mora pasti. Zaradi poškodb tudi tokrat ne bodo igrali Essien, Carvalho in Bosingwa, medtem, ko naj bi ostali bili na red. Torej pritisk je velik. Ampak po zmagi nad Stokom s 7:0 je tudi samozavest na visoki ravni. Prav tako je tudi vložek zelo zelo velik. Ampak ob najboljšem možnem scenariju, ob zmagi nad Liverpoolom, ter remiju ali porazu Man Utdja proti Sunderlandu lahko teoretično že jutri postanemo zmagovalci premier lige.

Čeprav na drugi strani stoji Liverpool, in čeprav se igra na Anfieldu, pa vse skupaj le ni tako črno, kot bi se morda na prvi pogled zdelo. Poleg velike motivacije, izvrstnega samozaupanja, imamo tudi odličnega trenerja za prav take tekme, super izkušene igralce, pa tudi Liverpool ni več to, kar je bil še lansko sezono. Letos so povsem nemočni, pa še brez Torresa, njihovega edinega pravega napadalca bodo morali igrati. Potem je tu njihova nemotivacija, namreč tako želeno 4 mesto in liga prvakov naslednjo sezono ni več realno dosegljiv cilj. Vsekakor pa se ne smemo ozirati na Liverpool, še manj na možnost, da bi Sunderland presenetil Man Utd, ampak se moramo zavedati, da smo 2 tekmi pred koncem prvenstva še vedno mi v vlogi v kateri sami odločamo o svoji usodi. In moramo se pravilno odločiti. Torej dejstvo je. Liverpool mora pasti.